Črepinjska Sodba

  Evropska obramba: Ali so naši pomanjkljivi standardi naša največja strateška prednost? Pripravite se na osupljivo spoznanje, dragi bralci! V času, ko Evropa razmišlja o vrnitvi k obveznemu vojaškemu služenju, moramo priznati, da smo na pragu inovativnega pristopa k obrambi. Morda pa naša "šibkost" ni naša šibkost, temveč naša skrbno prikrita strateška prednost! Pozabite na klasično moč in disciplino; mi imamo nekaj veliko boljšega: izgovore! "Bojevnik Nove Dobe: Obvladovanje fronte z alergijami in visokim ITM" Pozdravljeni naborniki! Ne skrbite, če hropete že po dveh stopnicah ali če vam pri besedi "disciplina" pade krvni sladkor. Evropska vojaška akademija "Živimo svojo resnico" je razvila revolucionaren program. Namesto da bi vas silili v naporne teke, bomo vaše kardio vaje nadomestili z intenzivnim pregledovanjem družbenih omrežij , kar bo izboljšalo vašo mentalno agilnost pri izogibanju resničnim problemom. Alergije na gluten, laktozo, ara...

Moji pogovori z umetno inteligenco: Kako lahko sami preverite visokoleteče izjave evropskih politikov Avtor: Črepinjska Sodba Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je pred kratkim napovedala, da mora Evropa postati samooskrbna glede kritičnih surovin in redkih rudnin – materialov, ključnih za zeleni prehod. Izjava je na prvi pogled navdihujoča. Zmanjšanje odvisnosti od Kitajske je strateška nuja. Toda v sodobnem svetu se nobena visoka politična izjava ne sme vzeti za samoumevno. Uporabil sem klepetalnega pomočnika, da bi analiziral, ali je ta cilj sploh realen, koliko bo stal in kaj to pomeni za nas, evropske potrošnike, ki se že spopadamo z mnogimi krizami. 1. Prva presoja: Trojni pritisk in vprašljiva samooskrba Uradna strategija EU, formalizirana v Aktu o kritičnih surovinah (CRMA), si je postavila visoke cilje do leta 2030 (10 % lastnega rudarjenja, 40 % predelave). Analiza je pokazala, da je popolna samooskrba utopična , cilj je le zmanjšanje tveganja, ki pa ustv...

  Ah, Strateški Zeleni Prehod Evrope: Mojstrovina Naivnosti Že desetletja poslušamo to simfonijo iz Bruslja. Besede odzvanjajo po hodnikih moči kot kakšna veličastna Wagnerjeva opera: "strateška zavezanost," "zeleni prehod," "vodilni v čistih tehnologijah," "ogljična nevtralnost do 2050." Resnično, ob vseh teh strateških dokumentih, načrtih in tiskovnih konferencah bi človek mislil, da smo že zdavnaj v zeleni utopiji, kjer elektriko proizvajajo prijazni samorogi, ki tečejo po mavricah. A kaj, ko se ta mogočna opera ustavi pri prvi in najpomembnejši besedi: "strateški". Zdi se, da je ta del načrta napisan na prtiček, pomočen v pivo in nato pomečkan. Celotna velika zelena zgodba se namreč sesuva v prah hitreje kot piškot v čaju, takoj ko nekdo omeni besedi, kot sta "geopolitika" ali "trgovinska vojna". Naša "strateška avtonomija" je videti bolj kot strateška odvisnost, le da smo zamenjali dobavitelje. Smeh al...

  Evropa: Zgodovina Samouničenja – Repriza globalne tragedije Podnaslov: Stoletje in tri desetletja: Cikel razkošja, rivalstva in vedno iste, drage lekcije. Ali smo spet pozabili, kako so se stvari končale nazadnje? Evropa, ta sijajna gospa z neizmerno bogato zgodovino, se je, kot kaže, ponovno odločila za izvedbo vaje iz spomina. Po tem, ko smo v prvem delu 20. stoletja v samo treh desetletjih elegantno uničili lastno globalno prevlado, smo zdaj, kot se zdi, pripravljeni na spektakularno reprizo. Saj veste, v slogu: če najprej ni uspelo, poskusi znova in, prosim, z več denarja . Zlato Stoletje in Elegantno Uničenje Nekje okoli leta 1900 smo bili nesporni gospodarji sveta. Imeli smo kolonije, denarja na pretek in samozavest, ki je segala do neba. A očitno nam je postalo dolgčas. Naša genialna rivalstva in neumnosti so nas pripeljale do tako imenovane "velike vojne", kjer smo si en drugemu ponosno uničili cele generacije nadarjenih umov in si razbili gospodarstva. Vendar ne s...

 Evropa na prelomnici: Ko je kriza le priložnost za nove stroške Če ste se v zadnjem času spraševali, kako se Evropa namerava obdržati na vrhu globalne konkurence, medtem ko si strelja v lastno nogo, niste sami. To so velika, pomembna vprašanja, naši voditelji pa so se nanje odzvali z vizijo, ki jo lahko povzamemo kot: "Dražje. In z več tveganja." Odrekamo se poceni plinu za "višje dobro" Najprej smo se junaško odločili, da se bomo odrekli poceni ruskemu plinu. Zakaj? Zaradi strateške avtonomije, seveda! Priznajmo, cene so se dvignile, vendar je to le majhna žrtev, da ne bomo več odvisni od nepredvidljivega partnerja. Namesto tega smo se pametno odločili, da bomo odvisni od drugih virov, ki so dražji, a vsaj ne prihajajo iz Rusije. Dolgoročno se bomo preselili na obnovljive vire energije, kar bo zagotovo rešilo vse težave, saj vendar nimamo nobenih težav s proizvodnjo lastnih baterij in sončnih panelov, kajne? K temu veličastnemu načrtu dodajmo še obljube o dramatič...

  Kritičen pogled na ukrajinsko diplomatsko pot: Analiza cene miru Pot do miru v konfliktu med Rusijo in Ukrajino je zaznamovala serija pogajanj, ki iz različnih razlogov niso prinesla trajne poravnave. Pogosto mnenje med nekaterimi analitiki je, da je nepripravljenost Ukrajine, da sprejme predlagane kompromise na različnih stopnjah vojne, pripeljala do poslabšanja njenega položaja, kar povečuje končno ceno, ki jo bo morda morala plačati za mir. To stališče nakazuje, da dlje kot traja konflikt, več ozemeljskih in varnostnih koncesij bo Ukrajina morda prisiljena narediti. Sporazuma iz Minska: Zapravljena priložnost? Sporazuma iz Minska (I in II), podpisana leta 2014 in 2015, se pogosto navajata kot ključni primer. Ti dogovori so želeli končati vojno v Donbasu z uveljavitvijo premirja, umikom težkega orožja in ponudbo določene mere politične avtonomije regijam pod nadzorom separatistov, ki jih podpira Rusija. Z enega vidika sta sporazuma iz Minska Ukrajini ponudila okvir za končanje...