Črepinjska Sodba

  Ah, Strateški Zeleni Prehod Evrope: Mojstrovina Naivnosti Že desetletja poslušamo to simfonijo iz Bruslja. Besede odzvanjajo po hodnikih moči kot kakšna veličastna Wagnerjeva opera: "strateška zavezanost," "zeleni prehod," "vodilni v čistih tehnologijah," "ogljična nevtralnost do 2050." Resnično, ob vseh teh strateških dokumentih, načrtih in tiskovnih konferencah bi človek mislil, da smo že zdavnaj v zeleni utopiji, kjer elektriko proizvajajo prijazni samorogi, ki tečejo po mavricah. A kaj, ko se ta mogočna opera ustavi pri prvi in najpomembnejši besedi: "strateški". Zdi se, da je ta del načrta napisan na prtiček, pomočen v pivo in nato pomečkan. Celotna velika zelena zgodba se namreč sesuva v prah hitreje kot piškot v čaju, takoj ko nekdo omeni besedi, kot sta "geopolitika" ali "trgovinska vojna". Naša "strateška avtonomija" je videti bolj kot strateška odvisnost, le da smo zamenjali dobavitelje. Smeh al...

  O, NE! Nacionalna Varnost je Dvosmerna Ulica?! Kdo bi si mislil! Že mesece, če ne celo leta , smo z zadržanim dihom (in morda z rahlim kimanjem) poslušali predavanja ene od vodilnih globalnih velesil. Predavanja o tem, kako je absolutno ključno in neizogibno , da uvede drakonske restrikcije na izvoz svoje visoke tehnologije, orodij in programske opreme. Razlog? Ah, seveda: nacionalna varnost . Morajo zaščititi svoje vitalne interese! Preprečiti, da bi njihovi čudoviti izumi padli v "napačne" roke in bili uporabljeni za izdelavo še boljših stvari, kot so jih zmožni izdelati sami. To je povsem logično, kajne? To je sveto, neizpodbitno pravo vsake velesile. In potem, v teh dneh, se zgodi nekaj resnično šokantnega . Nekaj, kar je povzročilo kolektivno zgražanje v prestolnici te prve velesile. Druga globalna velesila – poglejte jo, drznico! – je z enako obrazložitvijo ( neizogibna nujnost za zaščito lastne nacionalne varnosti ) uvedla lastne restrikcije. Toda oni niso prepoved...