Črepinjska Sodba

  Digitalni natrijev glutamat: Zakaj umetna inteligenca ne ustvarja prihodnosti, temveč kuha kognitivno kašo Pred kratkim sem se ujel v pogovoru z enim najnaprednejših velikih jezikovnih modelov (LLM). K stvari sem pristopil z visoko stopnjo kognitivne discipline in z namero, da skozi sokratični dialog preizkusim tezo, ki me muči že dalj časa: Ali umetna inteligenca pri kompleksnih družbenih in političnih vprašanjih deluje zgolj kot digitalni ojačevalec okusa? Rezultat te interakcije je bil fascinanten, a hkrati svarilen. Pokazal je namreč na globoko, sistemsko brezno, v katero drvi deindustrializirani Zahod, slepo zaljubljen v lastne tehnološke igrače. Past ustrežljivosti in kognitivna rdeča preproga Ko človek – pa četudi z maksimalno stopnjo intelektualne poštenosti – stopi v interakcijo z umetno inteligenco, vanjo neizogibno prinese določen analitični nastavek, metodo ali zorni kot. In kaj stori ta domnevno objektivni, vsemogočni algoritem? Zaradi vgrajene arhitekturne optimizac...

Moji pogovori z umetno inteligenco: Kako lahko sami preverite visokoleteče izjave evropskih politikov Avtor: Črepinjska Sodba Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je pred kratkim napovedala, da mora Evropa postati samooskrbna glede kritičnih surovin in redkih rudnin – materialov, ključnih za zeleni prehod. Izjava je na prvi pogled navdihujoča. Zmanjšanje odvisnosti od Kitajske je strateška nuja. Toda v sodobnem svetu se nobena visoka politična izjava ne sme vzeti za samoumevno. Uporabil sem klepetalnega pomočnika, da bi analiziral, ali je ta cilj sploh realen, koliko bo stal in kaj to pomeni za nas, evropske potrošnike, ki se že spopadamo z mnogimi krizami. 1. Prva presoja: Trojni pritisk in vprašljiva samooskrba Uradna strategija EU, formalizirana v Aktu o kritičnih surovinah (CRMA), si je postavila visoke cilje do leta 2030 (10 % lastnega rudarjenja, 40 % predelave). Analiza je pokazala, da je popolna samooskrba utopična , cilj je le zmanjšanje tveganja, ki pa ustv...