Črepinjska Sodba

  Evropska Unija: Ko se Ideali Spremenijo v "Kakor Nam Paše" Pravila Dobrodošli nazaj na blogu, kjer se trudimo razvozlati kompleksnost sodobnega sveta, medtem ko si žvečimo sladke (in morda sumljivo uvožene) piškote. Danes se bomo lotili Evropske unije – tiste, ki je bila nekoč svetilnik idealov, zdaj pa se zdi, da je postala mojstrica v izumljanju novih pravil igre, ko ji stara ne ugajajo več. Spomnite se tistih visokoletečih načel? Prosti pretok ljudi, idej, kapitala, blaga. Sliši se sanjsko, kajne? Skoro kot neka utopija, kjer se vsi objemamo ob odprtih mejah, si izmenjujemo modrosti (in recepte za testenine), denar pa teče kot med iz panja. Ah, to so bili časi! Schengen: Od "Zbogom Mejnim Kontrolam" do "Pokaži Osebno, Morda Pa Vam Ne Zaupamo" Kdo se še spomni navdušenja ob vstopu v Schengen? Končno! Nič več čakanja, nič več štempiljk. Svoboda na avtocestah! Zdaj pa... avstrijske kontrole proti Sloveniji, Poljske proti Slovaški. Ne gre za to, da ne bi...

  Banana Republika: Ko Ni Pomembna Barva Sadja , Ampak Barva Tujega Denarja Dobrodošli na mojem blogu, kjer se ukvarjamo z najpomembnejšimi vprašanji sodobnega sveta – na primer, ali ima država, ki jo obravnavamo, dovolj stilsko usklajeno zastavo, da jo lahko preimenujemo v "Ananas Republiko". Ne, šalim se. Danes se bomo dotaknili pojma Banana Republika , tiste ljubke, tropske karikature, kjer je politično dogajanje bolj sočno, kot bi smelo biti. Najprej pomembno pojasnilo: biti Banana Republika nima čisto nič opraviti s pridelavo banan. Mislim, seveda, pomagajo, ker so rumene in poceni. A bistvo je drugje! Tudi če bi država izvažala samo alpsko smetano, lesene zaboje ali kriptovalute, bi lahko še vedno ponosno nosila ta naziv. Zgodovinska Osvežitev: ZDA, Banane in Bodoči Koruptivni Standard Izraz "Banana Republika" je v resnici izumil ameriški pisatelj O. Henry v začetku 20. stoletja. Opisoval je Honduras, ki se je takrat moral boriti z zunanjimi silami, ki so bile...

  Premirje v Gazi: Slavimo Vrnitev v Tragedijo! Ah, Premirje v Gazi! Končno! Kamorkoli se ozrete, povsod je v zraku to prijetno, sladko-kislo navdušenje. Vsi kričijo: "Zmaga! Mir! Končno smo končali VOJNO!" Politiki se trepljajo po ramenih, sijoči od samozadovoljstva, vsakdo hiti poudariti svojo ključno in nenadomestljivo vlogo pri "uspešnem" prenehanju genocidnega obračunavanja. Nobeden od njih ni zaspal, dokler niso izpogajali... no, dokler niso izpogajali, da se lahko morija za nekaj časa ustavi, da se lahko vsaj malo diha. In res, to je super. Čudovito. Morija se bo morda končala. Za to resnično lahko rečemo: Čestitke! Uspelo nam je ustaviti pokol. Za zdaj. A medtem ko se na tisoče ton humanitarne pomoči že pripravlja na pot in se ves svet veseli, da bodo lahko zdaj vsaj začeli obnavljati tiste stavbe, ki so bile ravnokar zravnane z zemljo (le da bodo lahko spet porušene ob naslednjem "nesporazumu"), se v navdušenem vpitju nekako izgubi en majhen, kom...

  O, NE! Nacionalna Varnost je Dvosmerna Ulica?! Kdo bi si mislil! Že mesece, če ne celo leta , smo z zadržanim dihom (in morda z rahlim kimanjem) poslušali predavanja ene od vodilnih globalnih velesil. Predavanja o tem, kako je absolutno ključno in neizogibno , da uvede drakonske restrikcije na izvoz svoje visoke tehnologije, orodij in programske opreme. Razlog? Ah, seveda: nacionalna varnost . Morajo zaščititi svoje vitalne interese! Preprečiti, da bi njihovi čudoviti izumi padli v "napačne" roke in bili uporabljeni za izdelavo še boljših stvari, kot so jih zmožni izdelati sami. To je povsem logično, kajne? To je sveto, neizpodbitno pravo vsake velesile. In potem, v teh dneh, se zgodi nekaj resnično šokantnega . Nekaj, kar je povzročilo kolektivno zgražanje v prestolnici te prve velesile. Druga globalna velesila – poglejte jo, drznico! – je z enako obrazložitvijo ( neizogibna nujnost za zaščito lastne nacionalne varnosti ) uvedla lastne restrikcije. Toda oni niso prepoved...

  Zakaj sem začel pisati blog: V iskanju odgovorov v svetu, polnem vprašanj Dnevno branje novic je zame postalo svojevrsten ritual. Zgodbe o svetu, ki se vrti vse hitreje, o izzivih, ki presegajo meje in generacije, in o občutku, da nam resnica vedno bolj uhaja. Gledam in berem, in v meni se poraja nešteto vprašanj. Več kot jih dobim, manj pravih odgovorov najdem. Se tudi vam zdi, da živimo v času, ko nimamo pravih rešitev za prave izzive? Zdi se, da tako slovenski kot evropski politiki, ujeti v lastne labirinte moči in mnenjskih anket, pogosto nimajo jasnih in dolgoročnih odgovorov. In ko so odgovori redki, se zdi, da se poslužujejo starih, preverjenih trikov: iskanja zunanjih krivcev za vse težave. Eni s prstom kažejo na priseljence, ki naj bi ogrožali našo kulturo in ekonomijo. Drugi vidijo glavnega sovražnika v Rusiji in Kitajski, ki naj bi krojili usodo sveta in ogrožali naše vrednote. Enkrat je govora o preveč pravicah, ki naj bi uničevale družbo, drugič o širjenju pravic – v...

Dvajsetletna retrospektiva: "Vojna proti terorizmu," mojstrovina neučinkovitosti Napisal naš interni analitik za strateški uspeh, I.M. Joking Kakšno dolgo, čudno in divje donosno potovanje je bilo. Ko nejevoljno lupimo plasti dve desetletji trajajoče zavezanosti našega naroda (ZDA) k ustrezno poimenovani "Vojni proti terorizmu" – veličastni, večbilijonski predstavi – nas ne more, da nas ne bi prevzel čisti, osupljiv uspeh operacije. Uspeh, seveda, če je bil cilj, no, ne doseči zastavljenih ciljev in namesto tega ustvariti globalno varnostno pokrajino, ki je tako osupljivo zapletena, da tudi strokovnjaki potrebujejo nujno pomoč, samo da izgledajo zmedeni. Navsezadnje je bila to "Vojna" proti konceptu, kar je nekako tako, kot bi napovedali vojno "Slabi Volji" ali "Konceptu Izgubljenih Nogavic." Lahko vanjo za vedno vlagaš vire, in sovražnik se nikoli ne bo predal, ker je sovražnik po definiciji abstrakcija. Briljantno. Naši osupljivi dose...

  Kaj bi Jezus rekel o bombardiranju Gaze in neselektivnem ubijanju žensk in otrok? V teh časih globokih konfliktov in neizmernega trpljenja na Bližnjem vzhodu se politični voditelji in komentatorji pogosto sklicujejo na "skupne judovsko-krščanske korenine" kot temelj zahodne morale. Toda kot se bralci evangelijev, ki beležijo Jezusovo življenje in nauk, zavedamo, je med tem političnim sklicevanjem in radikalno etiko, ki jo je Jezus učil, pogosto globok in zaskrbljujoč razkorak . Kaj bi torej tisti, katerega osrednje sporočilo je bilo ljubezen do sovražnika in zaščita najšibkejših, rekel o bombardiranju gosto naseljenih civilnih območij in neselektivnem ubijanju žensk in otrok? 1. Osrednje sporočilo: Ljubezen, sočutje in "Najmanjši med brati" Jezusovo celotno poslanstvo je temeljilo na dveh zapovedih: ljubezni do Boga in ljubezni do bližnjega . Njegov 'bližnji' pa ni bil omejen na prijatelje ali sodržavljane. Ljubezen do sovražnikov: "Ljubite svoje sov...