Kaj bi Jezus rekel o bombardiranju Gaze in neselektivnem ubijanju žensk in otrok?

 

Kaj bi Jezus rekel o bombardiranju Gaze in neselektivnem ubijanju žensk in otrok?

V teh časih globokih konfliktov in neizmernega trpljenja na Bližnjem vzhodu se politični voditelji in komentatorji pogosto sklicujejo na "skupne judovsko-krščanske korenine" kot temelj zahodne morale.

Toda kot se bralci evangelijev, ki beležijo Jezusovo življenje in nauk, zavedamo, je med tem političnim sklicevanjem in radikalno etiko, ki jo je Jezus učil, pogosto globok in zaskrbljujoč razkorak.

Kaj bi torej tisti, katerega osrednje sporočilo je bilo ljubezen do sovražnika in zaščita najšibkejših, rekel o bombardiranju gosto naseljenih civilnih območij in neselektivnem ubijanju žensk in otrok?

1. Osrednje sporočilo: Ljubezen, sočutje in "Najmanjši med brati"

Jezusovo celotno poslanstvo je temeljilo na dveh zapovedih: ljubezni do Boga in ljubezni do bližnjega. Njegov 'bližnji' pa ni bil omejen na prijatelje ali sodržavljane.

  • Ljubezen do sovražnikov: "Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo," je učil (Matej 5,44). To je etika, ki radikalno presega logiko povračilnih ukrepov in postavlja sočutje pred maščevanje.

  • Identifikacija z žrtvami: Morda najbolj zgovoren nauk je zapisan v Mateju 25,40: "Kar koli ste storili kateremu od teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni." Nedolžne žrtve vojne – še posebej otroci, ki so najbolj ranljivi – predstavljajo prav te "najmanjše". Njihovo trpljenje bi bilo po tem nauku videno kot neposredna rana, zadana Kristusu samemu.

Jezus, čigar služenje je bilo zaznamovano z zdravljenjem bolnih in hranjenjem lačnih, bi na krike ranjenih in obupanih žensk in otrok, ujetih v navzkrižnem ognju, odgovoril z najglobljo žalostjo in obsodbo trpljenja.

2. Zavrnitev povračila in poziv k miru

Jezus je zavrnil načelo "oko za oko, zob za zob" kot vodilo za osebno ravnanje in namesto tega pozval k aktivnemu iskanju miru.

  • Blagor miroljubnim: "Blagor miroljubnim, kajti ti se bodo imenovali Božji otroci," pravi (Matej 5,9). Svoje učence je pozval k odlaganju mečev (Janez 18,11) in k radikalnemu odpuščanju.

  • Neselektivno nasilje: Čeprav so v evangelijih zabeleženi primeri Jezusove "svete jeze" (npr. čiščenje templja), je bistvo njegovega življenja in nauka v temelju nasprotno neselektivnemu nasilju, zlasti tistemu, ki škodi neborcem. Sistematično uničevanje civilne infrastrukture in posledična izguba nedolžnih življenj sta v popolnem nasprotju z njegovim pozivom k miru in spravi.

  • Usmiljenje nad žrtvovanjem: Jezus je kritiziral togo držanje zakona, ki zanemarja usmiljenje in pravico: "Usmiljenja hočem in ne daritve" (Matej 12,7). To pomeni, da bi bila vsaka akcija, četudi uokvirjena kot samoobramba ali doseganje političnega cilja, ki povzroči razširjeno trpljenje in smrt nedolžnih, videna kot popoln neuspeh usmiljenja.

3. Izzivanje oblasti in pravičnost

Jezus ni bil le učitelj miru, ampak tudi prerok pravičnosti. Dosledno je izpodbijal zatiralske sisteme in se zavzemal za revne ter potlačene.

  • Kritika moči: Kritičen je bil do zemeljskih oblasti, ki so zanemarjale pravičnost ali izkoriščale ljudi. Vsaka vojaška ali politična strategija, ki vodi v smrt in razselitev tisočev nedolžnih civilistov, ne glede na deklarirane namene, bi verjetno padla pod njegovo ostro kritiko kot globok neuspeh pravičnosti in človeškega dostojanstva.

Sklep: Napačno razumljen temelj

Glede na Jezusovo neomajno osredotočenost na ljubezen, sočutje, nenasilje, miroljubnost in pravičnost za ranljive, je etično izjemno težko uskladiti njegove nauke z bombardiranjem civilnih območij in ubijanjem otrok.

Seveda so kompleksnosti sodobnih konfliktov in samoobrambe ogromne. Vendar pa etični okvir, ki ga ponuja Jezus, dosledno poudarja:

  1. Zaščito nedolžnih: še posebej otrok.

  2. Sočutje do trpečih: ne glede na njihovo ozadje ali pripadnost.

  3. Zasledovanje miru: pred povračilnim nasiljem, ki povzroča obsežno škodo.

Sklic na "judovsko-krščansko dediščino", medtem ko se istočasno opravičuje dejanja, ki povzročajo takšno uničenje in izgubo nedolžnih življenj, predstavlja globoko etično protislovje.

Iz krščanske perspektive, ki temelji na Jezusovih naukih, bi se neizmerno trpljenje civilistov v Gazi, še posebej žensk in otrok, srečalo z globoko žalostjo, pozivom k takojšnjemu koncu nasilja in gorečo prošnjo za pravičnost, usmiljenje in mir za vse. Poudarek bi bil na svetosti vsakega človeškega življenja in nujnosti zaščite nedolžnih pred vsem drugim.


Kaj menite o tem razkoraku med politično retoriko in vsebino evangelijev? Vabljeni k razmišljanju v komentarjih.




Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Banana Republika: Ko Ni Pomembna Barva Sadja , Ampak Barva Tujega Denarja

Premirje v Gazi: Slavimo Vrnitev v Tragedijo!