Uživajte v vojni, mir bo strašen: Zakaj je trenutni kaos pravzaprav naša "zlata doba"

Priznajmo si: trenutno nam gre odlično. Resno. Imamo zastave na profilih socialnih omrežij, imamo jasne zlobneže, imamo moralno vzvišenost in, kar je najpomembneje, imamo priročen izgovor za vse, kar gre narobe – od cene kruha do dejstva, da nam pušča streha. "Saj je vojna," rečemo in srebamo kavo za štiri evre, medtem ko se počutimo kot del zgodovine.

Toda stari nemški pregovor iz leta 1945, ko so se Berlinčani med ruševinami šalili: "Uživajte v vojni, mir bo strašen" (Genießt den Krieg, der Friede wird schrecklich), danes v Bruslju in Kijevu odzvanja z neprijetno svežino.

Mir – tisti nadležni trenutek resnice

Dokler traja vojna, je vse preprosto. Resnica je tisto, kar nam pove uradni govorec ob kavi. Številke so "državna skrivnost", vprašanja o tem, kam so izginile milijarde, pa so "ruska propaganda". Blagor nam! Živimo v varni coni informacijske higiene, kjer je vsaka cenzura pravzaprav le skrb za naše duševno zdravje, da nas ne bi po nepotrebnem vznemirjale kakšne neprijetne podrobnosti o stanju na terenu.

A težava z mirom je, da je kot tista grozna luč v baru ob treh zjutraj, ko se ugasne glasba in se prižgejo neonke. Nenadoma opaziš, da oseba, s katero si plesal, sploh ni tisto, kar si mislil, in da je tvoja denarnica sumljivo prazna.

Ko bo cenzura "odšla na dopust"

Ko bo enkrat nastopil mir – tisti pravi, ne tisti iz hollywoodskih filmov z ognjemeti – se bo začelo soočenje. In to ne bo tisto romantično soočenje, ampak tisto, ki ga imaš z davčno upravo po desetih letih neplačevanja.

• Demografski čudež: Ko se bo prah polegel, bomo morda ugotovili, da v državi, ki jo "obnavljamo", ni več nikogar, ki bi držal lopato. Milijoni so odšli, tisti, ki so ostali, pa so bodisi preveč zlomljeni, da bi karkoli gradili, bodisi so postali del statistike, ki jo zdaj tako skrbno skrivamo pod oznako "heroji".

• Infrastrukturni puzzle: Sestavljanje države iz tisočih koščkov betona bo drago. In ne, tisti "zaseženi ruski denar", o katerem sanjajo politiki, ne bo pokril niti stroškov za kavo svetovalcev, ki bodo prišli razlagat, kako se gradi demokracija.

Evropa: Gospodarski samomor s stilom

Evropa pa... ah, Evropa. Mi smo pravi mojstri. Uživajmo v tem trenutku, ko še verjamemo, da je izguba konkurenčnosti pravzaprav "strateška avtonomija". Uživajmo v tem, da smo svoje industrijsko srce prodali za občutek moralne večvrednosti.

Ko bo nastopil mir, bomo ugotovili nekaj fascinantnih stvari:

1. Denar ne raste na drevesih: Milijarde, ki smo jih "investirali" (beri: vrgli v ogenj), se ne bodo vrnile. Nikoli. Ni "cashback" opcije za geopolitične avanture.

2. Konkurenčnost je šla v Azijo in Ameriko: Medtem ko smo se mi ukvarjali z moralno teologijo, so se drugi ukvarjali s poceni energijo in proizvodnjo.

3. Izguba zaupanja: To bo najzabavnejši del. Ko bodo ljudje ugotovili, da so jih mediji in politiki hranili z vizijami "zmage na dosegu roke", medtem ko se je v ozadju pripravljal scenarij za dolžniško suženjstvo in socialni kolaps.

Zaključek: Pijmo, dokler teče!

Zato vas prosim, ne kličite po miru prehitro. Mir pomeni vprašanja. Mir pomeni odgovornost. Mir pomeni pogled v ogledalo po prekrokani noči, ko ugotoviš, da si zapravil dediščino za stavo na konja, ki je že na startu šepal.

Uživajte v vojni. Glejte poročila, kjer smo vedno na zmagoviti strani, in ignorirajte tisti tihi glas v ozadju, ki pravi, da bo račun za to zabavo prišel v vseh možnih valutah – v evrih, v izgubljenih generacijah in v popolnem zlomu iluzij.

Mir bo res strašen. Ker takrat se bomo morali končno pogovoriti o tem, kaj smo pravzaprav naredili.