Zeleni balet EU: Ples med idealizmom in absurdno realnostjo

 

Zeleni balet EU: Ples med idealizmom in absurdno realnostjo

Dragi bralci,

Ste se kdaj vprašali, kako je mogoče, da Evropska unija, ta svetilnik moralne in okoljske vzornosti, hkrati postavlja ambiciozne podnebne cilje in nekako... no, ne dosega tistih pravih globalnih? Dobrodošli v očarljivem svetu Zelenega dogovora EU, kjer se realnost prepleta z iluzijo, in kjer "okoljska odgovornost" pogosto pomeni le "nižje številke na domačih statistikah".

Začnimo z emisijami CO2. Od leta 1990 so naše emisije strmo padle, in to za osupljivih 30-35%! Kakšna zmaga! Le da... khm... ta impresivna številka pozablja na drobno podrobnost: kaj se zgodi, ko umazane, energetsko intenzivne tovarne preprosto preselimo na Kitajsko? Aha! Izdelek bo še vedno končal v naši nakupovalni košarici, le da so njegove emisije zdaj "Made in China", mi pa smo čisti kot solza. Evropa je torej postala prvak v eksternalizaciji ogljika. Naše zmanjšanje je, v nekem smislu, zgolj knjigovodski trik, premik bremena na sosedovo dvorišče. Mi plačamo za izdelek, drugi plačajo z onesnaženjem. Fair play, kajne?

Potem je tu še junaška zgodba o recikliranju. Evropa se ponaša z visokimi stopnjami recikliranja! In kako smo to dosegli? Dolga leta smo naše smeti, vključno s plastiko, veselo izvažali v države, kot so Malezija, Vietnam ali Turčija. Tam so jih, domnevno, reciklirali. V resnici so se velikokrat kopičile na neurejenih odlagališčih, pristale v oceanih ali bile preprosto sežgane. Ampak hej, v naših statistikah je pisalo "izvoženo za recikliranje", in to je vse, kar šteje! Šele ko so Azijske države rekle "Dovolj!", smo se spomnili, da bi morda morali reciklirati doma. Kako praktično!

In zdaj, v veliki finale, prihaja naša strategija za "strateško avtonomijo" in "zeleni prehod"! Ker smo postali preveč odvisni od Kitajske pri sončnih panelih, baterijah in kritičnih surovinah (ki so, ironično, ključne za naš "zeleni" prehod), smo se odločili, da bomo vse to proizvajali doma! V Evropi! Kjer so najstrožji okoljski standardi, najvišje plače, in kjer traja 15 let, da dobiš dovoljenje za odprtje rudnika. Bravo! To je kot bi se odločili peči lasten kruh, medtem ko imamo v sosednji ulici najboljšo in najcenejšo pekarno, a se bojimo, da nam ne bo več hotela prodati kruha, ker smo se sprli z njeno sosedo.

Medtem ko naši politiki skušajo ugajati volivcem z zelenimi obljubami in se pretvarjajo, da smo rešitelji planeta, se v ozadju bijejo bitke za konkurenčnost, zavezništvo z ZDA proti Kitajski in ohranjanje (včasih iluzornega) blagostanja. Evropa se poskuša prebiti skozi to minsko polje, ne da bi se odrekla čemurkoli. In rezultat? Politika, ki pleše med idealizmom in absurdno realnostjo, ne da bi se dejansko dotaknila tal.

Če želimo planet res rešiti, bomo potrebovali manj "zelene kozmetike" in več globokega premisleka o tem, kaj je resnično pomembno: planetarno sodelovanje ali tekmovanje za (lokalno) čisto sliko. Do takrat pa, uživajte v plesu!



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Banana Republika: Ko Ni Pomembna Barva Sadja , Ampak Barva Tujega Denarja

Slika
  Banana Republika: Ko Ni Pomembna Barva Sadja , Ampak Barva Tujega Denarja Dobrodošli na mojem blogu, kjer se ukvarjamo z najpomembnejšimi vprašanji sodobnega sveta – na primer, ali ima država, ki jo obravnavamo, dovolj stilsko usklajeno zastavo, da jo lahko preimenujemo v "Ananas Republiko". Ne, šalim se. Danes se bomo dotaknili pojma Banana Republika , tiste ljubke, tropske karikature, kjer je politično dogajanje bolj sočno, kot bi smelo biti. Najprej pomembno pojasnilo: biti Banana Republika nima čisto nič opraviti s pridelavo banan. Mislim, seveda, pomagajo, ker so rumene in poceni. A bistvo je drugje! Tudi če bi država izvažala samo alpsko smetano, lesene zaboje ali kriptovalute, bi lahko še vedno ponosno nosila ta naziv. Zgodovinska Osvežitev: ZDA, Banane in Bodoči Koruptivni Standard Izraz "Banana Republika" je v resnici izumil ameriški pisatelj O. Henry v začetku 20. stoletja. Opisoval je Honduras, ki se je takrat moral boriti z zunanjimi silami, ki so bile...
Preberite več
Slika
  Evropska Unija: Ko se Ideali Spremenijo v "Kakor Nam Paše" Pravila Dobrodošli nazaj na blogu, kjer se trudimo razvozlati kompleksnost sodobnega sveta, medtem ko si žvečimo sladke (in morda sumljivo uvožene) piškote. Danes se bomo lotili Evropske unije – tiste, ki je bila nekoč svetilnik idealov, zdaj pa se zdi, da je postala mojstrica v izumljanju novih pravil igre, ko ji stara ne ugajajo več. Spomnite se tistih visokoletečih načel? Prosti pretok ljudi, idej, kapitala, blaga. Sliši se sanjsko, kajne? Skoro kot neka utopija, kjer se vsi objemamo ob odprtih mejah, si izmenjujemo modrosti (in recepte za testenine), denar pa teče kot med iz panja. Ah, to so bili časi! Schengen: Od "Zbogom Mejnim Kontrolam" do "Pokaži Osebno, Morda Pa Vam Ne Zaupamo" Kdo se še spomni navdušenja ob vstopu v Schengen? Končno! Nič več čakanja, nič več štempiljk. Svoboda na avtocestah! Zdaj pa... avstrijske kontrole proti Sloveniji, Poljske proti Slovaški. Ne gre za to, da ne bi...
Preberite več

Premirje v Gazi: Slavimo Vrnitev v Tragedijo!

Slika
  Premirje v Gazi: Slavimo Vrnitev v Tragedijo! Ah, Premirje v Gazi! Končno! Kamorkoli se ozrete, povsod je v zraku to prijetno, sladko-kislo navdušenje. Vsi kričijo: "Zmaga! Mir! Končno smo končali VOJNO!" Politiki se trepljajo po ramenih, sijoči od samozadovoljstva, vsakdo hiti poudariti svojo ključno in nenadomestljivo vlogo pri "uspešnem" prenehanju genocidnega obračunavanja. Nobeden od njih ni zaspal, dokler niso izpogajali... no, dokler niso izpogajali, da se lahko morija za nekaj časa ustavi, da se lahko vsaj malo diha. In res, to je super. Čudovito. Morija se bo morda končala. Za to resnično lahko rečemo: Čestitke! Uspelo nam je ustaviti pokol. Za zdaj. A medtem ko se na tisoče ton humanitarne pomoči že pripravlja na pot in se ves svet veseli, da bodo lahko zdaj vsaj začeli obnavljati tiste stavbe, ki so bile ravnokar zravnane z zemljo (le da bodo lahko spet porušene ob naslednjem "nesporazumu"), se v navdušenem vpitju nekako izgubi en majhen, kom...
Preberite več