📰 Guljajpole, Mahno in Kijevski »Vse ali Nič«: Stara Pesem z Novimi Žrtvami

 

📰 Guljajpole, Mahno in Kijevski »Vse ali Nič«: Stara Pesem z Novimi Žrtvami

Dobrodošli nazaj v deželi neukrotljive volje in strateškega optimizma, kjer se zgodovina ponavlja, ne kot tragedija, ampak kot farsa, prenesena v živo na družbenih omrežjih. Govorimo seveda o Ukrajini, deželi, kjer se »hoteti vse« izkaže za nacionalni šport, plačan s krvjo ljudstva. In medtem ko Kijev danes zmagoslavno (vsaj v besedah) brani svojo vizijo »vsega«, se na obzorju (oziroma v spominu na Guljajpole) smehlja duh Nestorja Mahna, ki opozarja: »Že sem bil tam, prijatelji. In ni se izšlo.«

---

🗺️ Guljajpole: Od Anarhistične Utopije do »Fronte Brez Kompromisa«

Ah, Guljajpole! To mitsko območje v Zaporožju, kjer je nekoč cvetela anarhistična utopija Nestorja Mahna, danes pa je sinonim za neizprosen boj. Mahno je bil, podobno kot današnji kijevski oblastniki, človek vizije. Hotel je »vse« – neodvisnost, svobodo, zemljo za kmete, brez kompromisov z rdečimi, belimi ali kakršnimikoli drugimi »izmi«. In kako se je končalo? Z izčrpavanjem, prelivanjem krvi in porazom, ki je na koncu prinesel trpljenje prav tistim, za katere se je boril.

Danes je Guljajpole ponovno na bojišču, a tokrat ga ne branijo oboroženi kmetje v črnih suknjičih, temveč mednarodna koalicija »zahodnih vrednot« in ukrajinska vojska, ki verjame, da je edina rešitev »vse«. »Odpovedati se ozemlju? Nikoli! Kompromisi? To je šibkost!« Odmeva iz Kijeva, medtem ko se na Guljajpolju in drugod kopljejo jarki in žrtve rastejo. Vendar, ali ni bil prav Mahno tisti, ki je dokazal, da je takšen idealizem na koncu smrtonosen?

---

🏛️ Kijev: »Hočemo Vse!« 

Današnja kijevska oblast, na čelu s svojimi voditelji, deluje po enakem načelu. »Hočemo vse!« pomeni popolno zmago, obnovo meja iz leta 1991 in vključitev v Zahod. To je plemenit cilj, ki pa je, podobno kot Mahnove anarhistične sanje, morda daleč od realnosti. Medtem ko Zahod prispeva milijarde, pa nihče (razen nekaterih v Kijevu) ne govori o »vsemu« kot o edini in realni možnosti.

Ali si Kijev resnično ne more privoščiti pragmatičnih kompromisov? Ali je morda lekcija Mahna, ki je za svoje visoke ideale žrtvoval preveč svojega ljudstva, prezrta v zanosu nacionalnega ponosa? Zdi se, da se zgodovina ponavlja: vizionarski vodje, ki sanjajo o »vsemu«, medtem ko se dejansko »vse« – torej življenja in prihodnost ljudi – preliva v blato bojišča.

---

⚖️ Breme Odločitev: Večno na Plečih Ukrajinskega Ljudstva

Na koncu pa je, kot vedno, glavno breme napačnih odločitev na plečih tistih, ki nimajo glasu v grandioznih strateških debatah. Ukrajinsko ljudstvo, ki se herojsko bori in trpi, plačuje ceno za idealistične maksimume, ki so se že v zgodovini izkazali za nevzdržne. Mahno je zapustil Guljajpole v ruševinah, njegovi nasledniki pa so bili podvrženi sovjetski oblasti. Če današnji Kijev ne bo znal prebrati lekcij iz lastne burne zgodovine, se bojim, da bo »vse« na koncu pomenilo prazne obljube in še več trpljenja za tiste, ki si to najmanj zaslužijo.

Morda bi bilo bolj modro, da se prebivalci Guljajpolja (in celotne Ukrajine) namesto »vsega« zadovoljijo z nečim bolj realističnim – na primer, s preživetjem in mirom. A to bi zahtevalo, da Kijev zamenja svojo romantično vizijo »vsega« z mrzlo realnostjo in pragmatično diplomacijo. Kar pa, kot vemo, ni najbolj »herojska« zgodba za objavo na družbenih omrežjih.

---